Nepogrešljivi opraševalci

Opraševalci zagotavljajo opraševanje in posledično oploditev rastlin. Pri približno 80 odstotkih rastlinskih vrst cvetni prah prenašajo žuželke. Opraševanje pa ne vpliva samo na količino, ampak tudi na kakovost pridelkov. Hrana, pridelana s pomočjo opraševanja žuželk, je ključen vir nekaterih vitaminov. Le na dobro oprašenih cvetovih se razvijejo lepi plodovi. Če so cvetovi bolje oprašeni, so plodovi lepše oblike, bolj obstojni in hranljivi. Količinsko je od opraševanja žuželk odvisna pridelava ene tretjine človeške prehrane.

V Sloveniji je posebej cenjena in znana slovenska avtohtona kranjska čebela ali kranjska sivka.  Poleg domače, medonosne čebele, je v Sloveniji bilo najdenih več kot 500 drugih vrst divjih čebel, ki imajo pri opraševanju rastlin nepogrešljivo vlogo. Poleg medonosne čebele in divjih čebel oprašujejo rastline tudi številni divji opraševalci, kot so čmrlji, čebele samotarke, muhe trepetavke, hrošči, metulji in druge žuželke. Ugotovljeno je, da so divji opraševalci pogosto celo bolj učinkoviti kot medonosna čebela. Medonosna čebela ne more nadomestiti divjih opraševalcev. Bolj od nje sta učinkovita čmrlj in čebela samotarka. Pridelek je večji, če poleg medonosne čebele oprašujejo tudi divji opraševalci, tudi do dvakrat večji. Za divje opraševalce je ključno ohranjanje cvetočih pozno košenih travnikov in zelenic ter setev in sajenje sadnih, cvetočih okrasnih in zeliščnih rastlin ter cvetočih poljščin. Na njih ne dobijo le hrane, ampak jim nudijo tudi varno gnezdenje. Za preživetje opraševalcev so pomembna tudi urbana območja. Cvetoči vrtovi in zelene strehe so tako medosni čebeli kot divjim opraševalcem lahko bogat vir hrane.

Opraševalci so za kmetijstvo zelo pomembni, vendar se je njihovo življenjsko okolje vse bolj spreminja. Uporaba pesticidov in pojav različnih bolezni ter pomanjkanje hrane zaradi klimatskih sprememb (pozebe, poletne suše), gnojeni in zgodaj pokošeni travniki ne zacvetijo in zato opraševalcem ne zagotavljajo dovolj hrane.

V želji, da bi tudi mi na Biotehniški šoli v Rakičanu prispevali in popravljali nekatere prakse, ki vplivajo na zmanjševanje števila divjih opraševalcev, smo v okviru projekta PollenAct zasadili sadni vrt s skoraj 30 različnimi sadnimi vrstami, zasadili gredice z medovitimi rastlinami in pergolo s cvetočimi trajnimi lesnatimi vzpenjavkami. Z zasaditvijo trajnih rastlin in setvijo ter sajenjem enoletnih in dvoletnih rastlin izboljšujemo prehranske razmere za opraševalce. S tem pomagamo predvsem medonosni čebeli. Na šoli imamo tudi čebelnjak z 10 čebeljimi družinami.

Aktivnosti projekta z zasaditvijo izbranih rastlin so usmerjene v ohranitev divjih opraševalcev in medonosne čebele.

Ko ohranjamo življenjski prostor čebel in drugih opraševalcev, ne varujemo samo biotske raznovrstnosti, temveč tudi regionalno pridelavo hrane. Skrb za pestrost opraševalcev vpliva na zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete.

                                                                                           Simona Potočnik, univ. dipl. inž. kmet.